Ko človek pride v srednja leta in se slabo prehranjuje in prav nič ne telovadi, ga slej ko prej telo opozori, da to ni ok in da bo potrebna sprememba. Jaz ko sem prišla v 40 leta, se prav spominjam, kako sem se čudila, zakaj ženske tako jamrajo, ker sama sem se počutila fantastično. Prav nič ni bilo z mano narobe, bila sem zadovoljna s svojim videzom, imela sem polno energije in tako naprej. No, potem ko pa sem dopolnila 43 let, pa se je začelo. Moje počutje je padlo za 80% in takrat sem vedela, da tako ne gre naprej. Takrat me je rešila vadba na prostem.
Bila je ravno zima in dobivala sem prehlad za prehladom, viroze za virozo. Kako sem bila naveličana tega. Ko sem končno malo prišla k sebi, sem se zavedala, da če bom šla na skupinske vadbe in v fitnes, da bom spet kaj pobrala. Tako me je rešila vadba na prostem. Ko sem šla prvič na sprehod po našem kraju, sem premišljevala, da to ne bo dovolj, da potrebujem tudi vaje za moč in takrat sem videla, da pri nas obstaja vadba na prostem. To je bilo to, kar je bilo meni fantastično. Bila sem na zraku in telovadila. Nisem bila sredi zime v zaprtem prostoru med bolanimi ljudmi.
Tako sem poskrbela tudi za duševno počutje. Kajti če bi morala hoditi na fitnes in bi tam srečevala ljudi, ki kašljajo, bi bila preveč nervozna. Tako pa sem sproščena v naravi na svežem zraku. To je tisto kar sem želela. Danes se še bolj zavedam, kako je telovadba potrebna, ko prideš v srednja leta. Pred telovadbo sem bila šibka, sedaj pa se je moč vrnila. Seveda gre zahvala vadbi in to je moja vadba na prostem. Upam, da ne bom nikoli prenehala skrbeti zase, ker se počutim spet fantastično. Za dodatno motivacijo in ideje si oglej več o zunanjem fitnesu in začni postopoma.