Danes so slušni aparati rešitev za mnoge, ki so izgubili sluh, bodisi delno bodisi popolnoma. Delujejo tako, da zajamejo zvok z mikrofonom in ga obdelajo z digitalno tehnologijo, ki ga lahko ojača, filtrira ali pa zmanjša šume, ki motijo.
Poznamo kar nekaj vrst slušnih aparatov, ki se razlikujejo glede na namestitev in vrsto izgube sluha. Obstajajo aparati, ki se nosijo za ušesom in so primerni za vse stopnje izgube sluha. Teh je največ v uporabi. Potem so tu slušni aparati, ki so bolj diskretni in so nameščeni v uhlju. Zelo majhni, skoraj nevidni pa so aparati, ki se nosijo v sluhovodu. Obstaja pa tudi različica z zvočnikom v sluhovodu, ki omogoča bolj naraven zvok.
Na trgu je vedno več novih, sodobnih slušnih aparatov, ki zelo izboljšajo razumevanje govora in zmanjšajo hrup iz ozadja, ki moti pri razumevanju govora. Lahko se samodejno prilagajajo okolici in jih je mogoče povezati z mobilnimi napravami prek povezave Bluetooth. Mnogi modeli se polnijo in so brez zamenljivih baterij.
Slušni aparati so največkrat namenjeni osebam s starostno izgubo sluha ali osebam, ki so sluh izgubile zaradi izpostavljenosti hrupu. Nekateri imajo takšna delovna mesta, da so več ur neprestano izpostavljeni hrupu. Pri nekaterih pa je naglušnost prirojena zaradi dednosti ali zapletov pri porodu.
Take osebe lahko dobijo slušni aparat tudi prek zdravstva na naročilnico medicinsko-tehničnih pripomočkov. Treba je opraviti pregled pri specialistu otorinolaringologu, ki potem pošlje pacienta na test sluha, kjer z avdiometrijo ugotovijo stopnjo izgube sluha. Zelo pomembno je, da se naglušnost hitro odkrije in se tem osebam prepreči socialna izolacija.
Znano je, da se osebe, ki slabo slišijo, pogosto umikajo in izolirajo, saj jim je nerodno in se ne želijo izpostavljati. Prav bi bilo, da se starejši že prej osveščajo o takih možnostih, da pozneje lažje sprejmejo slušni aparat, ki jim pomaga znova najti stik z ljudmi.