Prijateljica dela v manjšem podjetju, ki ponuja storitve za lokalno okolje. V tem podjetju so poudarek v komunikaciji dali predvsem na digitalne kanale: gradili so spletno stran, vzpostavili e-poštni marketing in aktivno upravljali družbena omrežja. Stranke so pridobivali predvsem prek digitalnih platform.
Kljub temu je prijateljica opazila, da veliko strank po prvem stiku hitro pozabi podrobnosti ponudbe, zato se je med pripravami na sejem odločila, da bi morda ponovno uporabili brošure, čeprav so jih pred leti opustili.
Na začetku je dvomila, ali ima tisk v času digitalizacije sploh še smisel, a se je vseeno odločila za preprosto brošuro z jasno strukturo in ključnimi informacijami. V brošuro je vključila bistvo ponudbe, komu je storitev namenjena ter kako jih lahko kontaktirajo. Posebno pozornost je namenila kakovosti papirja in berljivosti besedila. Prav tako so bile brošure namenjene osebnemu stiku – na sestankih in ob obiskih strank. Že na prvem dogodku je opazila razliko v komunikaciji: ljudje so brošuro vzeli v roke, jo prelistali in postavljali bolj konkretna vprašanja. Ugotovila je, da si stranke lažje zapomnijo ponudbo, ko imajo nekaj oprijemljivega. Po dogodku so se številne stranke oglasile z dodatnimi vprašanji in jasnejšo namero nakupa. A vseeno brošure ne zamenjajo spletne strani, lahko pa postanejo zelo dobra podpora pogovoru.
Seveda brošure ne nadomestijo digitalnih kanalov, temveč jih dopolnjujejo. V tiskanem formatu je lažje usmeriti pozornost in predstaviti zgodbo brez dodatnih motenj. Ključno je spoznanje, da dobra brošura ni katalog vsega, temveč skrbno izbrana selekcija pravih informacij za pravo ciljno skupino.