Vsi starši, ko imamo otroke premišljujemo tudi o temu, če bi naš otrok igral kakšen inštrument. Tako sva se tudi midva z možem začela spraševati, kaj bo igral naš sin. Midva se nisva spraševala, ali bo igral, želela sva si, da bo muzikant in tako sva mu predstavila inštrumente.
V glasbeni šoli naredijo to zelo lepo in lepo ti znajo povedati, kaj bi lahko vaš otrok igral. Nato je sledil nakup glasbenega inštrumenta. Ko sva ga vpisala v glasbeno šolo mu ne bi rabila kupiti inštrumenta, ker bi si ga lahko izposojal doma. Vseeno pa sva se odločila za nakup glasbenega inštrumenta in to zato, da bo lahko doma vadil. Izbral si je bobne. Ja, še dobro, da smo živeli v hiši in nismo imeli blizu sosedov. Ker je naš sin tako užival na bobnih, da jih je igral vsak dan več ur.
Ko sva bila prepričana, da ga bo slej ko prej minilo, sva videla, da je bil nakup glasbenega inštrumenta več kot odlična odločitev. Tako sva postala ponosna starša glasbenika. Kako lepo je bilo otroka videti na prvem koncertu, tako ponosno sem sedela v dvorani in ga opazovala, kako priden je in kako nadarjen.
Še danes se z možem zavedava, da je bil nakup glasbenega inštrumenta dobra odločitev, čeprav sva si takrat bobne težko privoščila. Kot da sva vedela, da bo užival v igranju in da bobne mora imeti doma.
Kako vedeti, ali bo otrok igral inštrument ali ne, pa nihče ne ve. Sama pa se zavedam, da je ključnega pomena pri nas igral nakup glasbenega inštrumenta, ker je tako bobne imel doma in je lahko igral kadarkoli se mu je zahotelo.
Naj otroci igrajo inštrument, kajti biti glasbenik je nekaj lepega. Poslušati svojega otroka, kako igra, pa je za strše nekaj najlepšega, saj je vsak še kako ponosen.