Državno prvenstvo v orientacijskem teku je potekalo v Murski Soboti – Vaneča. Sama organizacija je bila odlično izvedena, tako da smo bili vsi zadovoljni. Ko smo prispeli v Vanečo, so nas že pričakali drugi gluhi tekmovalci iz vse Slovenije, deležni smo bili prisrčne dobrodošlice, tako s strani organizatorjev, kot tudi s strani tekmovalcev. Na začetku tekmovanja smo dobili najprej malico in prstan, kateri je beležil točke. Dobili smo tudi štartne številke. Po teh formalnostih sta nas nagovorila športni delegat in župan.
Zaželela sta nam veliko uspeha in dobro počutje v njihovi pokrajini. Tekma se je začela, Tisti s štartno številko 1 je štartal prvi, nato drugi, tretji itd. Vsak izmed tekmovalcev je dobil karto in na njej narisano pot, kje mora teči. Skupine tekmovalcev so bile razdeljene v tri kategorije. Skupina A posamezniki, stari od 16 pa do 35 let, ta skupina je morala doseči 16 točk. skupina B posamezniki, stari od 36 pa do 49 let, doseči so morali 14 točk, tretja skupina C so bili tekmovalci starejši od 50 let pa tudi otroci, oni so morali zbrati 11 točk. Moja štartna številka je bila 13, ta številka mi ni všeč, a ker je bila tekma, sem jo pač morala imeti. Ko sem videla karto, kje teče moja pot, sem se pognala na progo. Prve točke sem pobirala uspešno vse do devete, kjer se je nekaj zataknilo, a sem nadaljevala pot k deseti točki, vendar mi slab občutek ni dal miru in sem se vrnila k deveti točki, nato pa nadaljevala tek, ponovna vrnitev k deseti in nato nadaljevanje vse do štirinajste točke, kjer mi je na poti proti vrhu začelo zmanjkovati moči. Premagala sem utrujenost in s potrjeno štirinajsto točko sem bila na cilju. Olajšano sem si oddahnila, ko sem pogledala rezultat in zelo sem bila presenečena, ko sem videla, da je tekmovalka iz Murske Sobote, ki je bila moja konkurentka, zaostala za mano. Precej dolgo sem čakala na prihod Lojzke, ki je bila na predzadnjem mestu, a sem bila vesela, da je prišla do cilja. Bila sem v skrbeh, da se ni zgubila kje v gozdu. Mirsada, ki se je med potjo v gozdu zgubila, ni prišla do cilja oziroma je odstopila. Dobre volje smo nato odšli na pijačo in klepet. Nato smo se vsi skupaj odpeljali v Mursko Soboto, kjer so nam podelili kolajne posamezno in ekipno, sledilo je kosilo, ki je bilo odlično. Zadovoljna sem bila, da sem na startu bila edina tekmovalka, saj če jih je več, se med sabo ovirajo. Po prijetnem druženju smo srečni in polni novih dogodivščin odšli domov.
Športni pozdrav!
Olga Ahačič
Novice iz športa 
Državno prvenstvo v orientacijskem teku je potekalo v Murski Soboti – Vaneča. Sama organizacija je bila odlično izvedena, tako da smo bili vsi zadovoljni. Ko smo prispeli v Vanečo, so nas že pričakali drugi gluhi tekmovalci iz vse Slovenije, deležni smo bili prisrčne dobrodošlice, tako s strani organizatorjev, kot tudi s strani tekmovalcev. Na začetku tekmovanja smo dobili najprej malico in prstan, kateri je beležil točke. Dobili smo tudi štartne številke. Po teh formalnostih sta nas nagovorila športni delegat in župan.
