Tokrat smo se z našim Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj odpravili na martinovanje v Belo krajino. Prijazen šofer Alpetourja g. Boris nas je prišel z avtobusom iskat prav do Bistrice pri Tržiču, še prej pa je pobral člane z Jeseniškega in Radovljiškega konca, nato pa smo odrinili proti Kranju in naprej po začrtani poti. Ko smo v Ljubljani pobrali še zadnje potnike, smo se odpeljali proti Beli krajini. Peljali smo se po avtocesti do Ivančne Gorice, nato smo iz avtoceste zavili na izvoz Žužemberka do Soteske. V Soteski nas je že čakala prijazna vodička ga. Darja.

Prav ta ista vodička nas je že na spomladanskem izletu vodila po prelepi dolenjski pokrajini.Naredili smo krajši postanek, se okrepčali s pijačo v prijetnem baru Turn, nato pa se skupaj z vodičko odpravili na bližnji ogled Hudičevega Turna, ki danes predstavlja umetnostno-zgodovinsko arhitekturno in turistično posebnost, ki je zasnovan in zgrajen v obliki štiriperesne deteljice. V zgodovini je bil to vrtni paviljon, ter baročni park. V času vladanja gosposke družine so se v tem vrtnem paviljonu prirejale razkošne in radožive zabave, ki so med podeželani v takratnem času vzbujali vtis pregrešnosti, zato je ta vrtni paviljon dobil ime Hudičev Turn. Obiskali smo tudi muzej starih avtomobilov in vprežnih vozil. Muzej se nahaja v bivšem grajskem hlevu. Razstavljeno je bilo veliko starih avtomobilov, motornih koles, kočij…

Naša pot se je nadaljevala do Semiča, kjer smo se na prijetni turistični kmetiji Cerjanec okrepčali s toplo malico, po ogledu bližnje okolice in kmetije kjer gojijo tudi domače živali konje, koze, ovce, osle in različne ptiče. Okolica kmetije ima tudi zasajenih veliko cvetlic, ker sem sama oboževalka kaktusov, sem si lahko dodobra napasla ob ogledovanju le teh. Nato smo se zbrali in skupaj odšli do izvira reke Krupe. Zanimivost izvira je predvsem ta, da reka izvira izpod 30m visoke skale. Sam izvir je življenjski prostor človeške ribice in edino znano nahajališče jamske školjke. Voda se steka v jezero z otočkom na sredini in se nato spusti preko slapu, kasneje pa se pri Gradacu izlije v reko Lahinjo. Nadaljevali smo popotovanje do vasi Radovica, tam smo obiskali osnovno šolo Brihtna glava, kjer smo si ogledali, kako je potekal pouk v dobrih starih časih. Pred vstopom v šolo smo dobili nekaj navodil, katerih smo se morali držati. Strog učitelj nas je poučeval o Beli krajini in njenih znamenitostih, po obnovi naučenega smo dobili tudi izpričevala in naš pouk se je končal. Peljali smo se v Drašiče, kjer smo si ogledali kmetijo Pečarič, kmetija se imenuje kar Orehova kmetija, saj na njen pridelujejo olja vseh vrst, od orehovega, lanenega, lešnikovega….. po ogledu in pokušini smo se odpravili naprej in se ustavili v vinski kleti Stariha, kjer so nam postregli z domačim mladim vinom, in nam povedali zgodbo nastanka te vinske kleti, pridelavo vina in vinsko banko ….. Ker so nas na izletniški kmetiji Šuklje že čakali z večerjo, smo se odpravili še tja, to je bila naša zadnja izletniška točka. Ob prijetni večerji, družbi in glasbi, so se nekateri člani tudi zavrteli, drugi podoživljali dogodke dneva, si izmenjali mnenja…. Ker se ja približevala ura odhoda domov, smo se poslovili od gostiteljev, ter utrujeni, siti, zadovoljni in s kančkom novih dogodivščin odšli na avtobus in se popeljali proti domu.

Petra Čanak