Na prvo julijsko soboto smo v popoldanskih urah v goste sprejeli izletnike Medobčinskega društva gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Mogoče malce nenavaden obisk, saj se sila redko dogajajo takšni množični meddruštveni obiski in za pobudo si vodstvo gostujočega društva zagotovo zasluži vse pohvale. Kot zanimovost lahko omenimo, da že dolgo, dolgo nismo bili deležni tako množičnega obiska in kar je še bolj zanimivo ravno od najmanjšega in najmlajšega društva gluhih in naglušnih v Sloveniji.

Tudi zato smo bili v društvu veseli njihove želje, da nas obiščejo in naše pridne članice s pomočjo članov so se srčno potrudili ter jim pripravili dobrodošlico in pogostitev kot se šika. S predsednikom g. Matevžem Marinkom sva si izmenjala priložnostna darila, si izrekla dobrodošlice in seveda po predsedniško nazdravila s šilcem domačega. Popeljali smo jih tudi na ogled naših društvenih prostorov, jim na kratko predstavili zgodovino društvo, delovanje in izvajanje lokalnih, državnih in mednarodnih programov ter projektov. Zaupali smo jim tudi naše želje in vizijo razvoja društva AURIS v bližnji in daljni prihodnosti, s poudarkom, da je pri razvoju izrednega pomena meddruštveno sodelovanje, kakor tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo in pa predvsem razumevanje za razvoj društev na zveznem nivoju. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče je v maju 2011 s slavnostno akademijo počastilo 10. letnico delovanja in po prikazanem in videnem so resnično lahko ponosni na dosedanje delo. Malo za šalo in malo zares smo se spomnili tudi tiste primerjave njihovih prostorov z velikostjo kopalnice in jim v skromno tolažbo omenili, da je kranjsko društvo ob 10. niti ni imelo lastnih prostorov, danes ob 56. letnici delovanja, pa se po zaslugi dolgoletne vztrajnosti in zagnanosti vodstva in strokovne službe lahko pohvalimo z obstoječimi lastnimi prostori. Tudi našim dragim gostom smo v prihajajočih letih zaželeli podoben razvoj, razumevanje za njihovo plemenito delo na lokalnem in zveznem nivoju, predvsem pa zdravja, sreče in čimveč meddruštvenega sodelovanja in takšnih obiskov. Za zaključek pa smo jim zaželeli seveda še srečno, veselo in prešerno pot domov in si obljubili, da se ob priliki zagotovo spet obiščemo.

Boris Horvat Tihi