Dan žena, osmi marec, je mednarodni dan žensk. Gre za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter počastitev dosežkov žensk. Predlog in pobudo za tovrsten praznik je dala nemška feministka Clara Zetkin, ki se je borila za enakopravnost vseh žensk. To je dan, ko se spomnimo na svoje mame, sestre, tete, babice, ženske, ki so nam blizu, ali kakorkoli posegle v naša življenja. Letos je bil praznik žena prav poseben, saj je istočasno bil tudi pust.
N
ekoliko zmedeno se mi zdi, morda napačno, da sta dva praznika s povsem drugačnimi običaji potekala istočasno. No, v našem društvu smo praznik žena praznovali en dan prej, torej sedmega marca. In tako, kot vsako leto, pogostili naše najbolj zveste, pa tudi tiste malo manj zveste članice s pravo, pravcato pojedino z vsem, kar gre zraven. Seveda niso manjkali niti moški, kateri so dodatno poskrbeli za dobro vzdušje. Zaposleni smo prišli nekoliko prej, da smo uredili še zadnje priprave pred prihodom članov in članic. Za pojedino, ki nikoli ni slaba, so poskrbeli v podjetju Sodexo. Nekoliko pred trejo uro smo začeli deliti kosilo, Mirsada je poskrbela, da prav nihče ni bil žejen in da je bilo vsem lepo. Po kosilu je sledila sladica in kava, nato pa pozdravni nagovor naše sekretarke društva gospe Zlate. Predsednik je ravno tako čestital vsem ženskam ob njihovem prazniku, v dar so dobile krofe. Vzdušje pa se je kmalu spremenilo, saj so se nekateri prelevili v maškare. Smeh, veselje in pogovori so se odvijali še dolgo v pozno popoldne, z Mirsado sva skrbeli za kuhinjo in za to, da je vsem bilo karseda udobno. Veselo vzdušje je trajalo vse do večernih ur, ko smo se nekateri utrujeni, drugi veseli, siti in polni novih dogodivščin odpravili vsak na svoj dom.
Do naslednjega takega druženja želim vsem vse lepo!
Petra Čanak