Tržič je mesto na severu Gorenjske. Leži tik ob vznožju visokih gora, pod Kriško goro na eni strani in s Karavankami v ozadju. Za Tržičem se raztezajo tri doline: dolina Tržiške Bistrice, dolina Mošenika in dolina Lomščice. Sama občina Tržič meri 155 km2 in ima približno 15.000 prebivalcev. Kar 70 % celotne površine pokriva gozd, predvsem smrekov. Znani rek: »Tržič, ker si narava in tradicija podajata roko«. Občina Tržič dvanajstega decembra praznuje svoj praznik. Če se vrnemo nekaj let nazaj, ima prav ta mala občina, kjer prebivajo dobri, srčni ljudje, bogato zgodovino. V okviru zgodovinskih posebnosti se lahko med kranjskimi trgi edino Tržič izkaže z ohranjeno ustanovno listino, s katero je bil leta 1492 povzdignjen v trg. Njegov razvoj je najtesneje povezan s potjo, ki je vodila z gorenjske ravnine čez prelaz Ljubelj na Koroško. Arheološke najdbe nam dokazujejo, da je zagotovo obstajala že v zgodovinski dobi, ko je prek Ljubelja povezovala Virunum na Gosposvetskem polju z Emono. Ta ljubeljski trg (Forum in Lubelino) je stal ob tej poti, vendar ga je zasul plaz in del prebivalcev se je preselil v dolino, tam pa so ustanovili naselje Neumarktl. Naselje se je začelo razvijati ob vznožju grajskega hriba, na katerem je stal dvor, kasneje grad Neuhaus. Njegov razvoj in obliko pa sta narekovala prometna žila in razvijajoče se kovaštvo oz. fužinarstvo. Leta 1926 se vas Tržič preimenuje v mesto Tržič.« (povzeto s spletne strani http://www.trzic.si/zgodovina.aspx) Tržič so zaznamovale še številne letnice, ki so v zgodovini dale pečat mestu. Dvanajstega decembra vsako leto praznuje Tržič svoj praznik, tudi letos je bilo tako. Na petek, desetega decembra smo bili tudi člani društva AURIS povabljeni na slavnostno akademijo s pestrim programom v čast občinskemu prazniku. Prav posebno doživetje za nas gluhe udeležence je bilo tudi to, da je bila celotna prireditev prevedena v nam znan, tako ljub jezik, gospa Zlata in gospa Martina, obe tolmački za znakovni jezik ter zaposleni v našem društvu, sta se potrudili in vztrajno prevajali izrečene besede nastopajočih. Prav poseben nastop za nas in za ostalo publiko v dvorani je izpeljala naša Mirsada, ki je v znakovnem jeziku »recitirala« pesem, marsikomu v dvorani so se zaradi ganjenosti ob prelepi pesmi ter čudovitih gibih orosile oči. Tako zelo ponosni smo nanjo! Nastopali so še plesalci iz osnovne šole Tržič, folklorna skupina Karavanke, nastopila je igralska skupina iz Osnovne šole Podljubelj ter pevski zbor iz Osnovne šole Lom pod Storžičem. Med vsemi nastopi so podelili tudi občinska in Kurnikova priznanj za dosežke, kateri so v tem letu zaznamovali Tržič in delo v občini. Na koncu slavnostnega programa so nas organizatorji povabili na zakusko ter prijetne pogovore. Tako je petek minil prelepo.

Hvala gospodu Borisu Horvatu, ki se neutrudno bori in dogovarja za pravice gluhih, hvala tudi gospe Zlati Crljenko in gospe Martini Košir za prevod v znakovni jezik, ki sta poskrbeli, da nam je gluhim bil program res zanimiv. Hvala Mirsadi, ki je prepolni kulturni dvorani Tržič pogumno pokazala skozi pesem, katero je izrazila v znakovnem jeziku, kako pristopiti do gluhih in z njim vzpostaviti kontakt, hvala gospodu županu Borutu Sajovicu, ki je tudi nas gluhe povabil na prireditev ter hvala vsem organizatorjem, ki so se potrudili in pripravili prečudovit program!

Petra Čanak

← Začetno usposabljanje v podjetju Lambda 13/12-2010		Ovire in dileme pri uresničevanju zakona 2010 →

< Prejšnja		Naslednja >