Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali prednovoletno srečanje upokojencev. Ob enajsti uri so se začeli kljub deževnemu in turobnemu vremenu zbirati člani veselih, razposajenih obrazov, polnih pričakovanj. Posedli so za mize, katere sva že vnaprej pripravili z Mirsado. Začetni pozdravi, živahni pogovori in veselje so se čez čas malo polegli, z Mirsado sva odhiteli po pecivo, ostali zaposleni so v tem času poskrbeli za kosila, da nihče od udeležencev ne bi ostal lačnih ust. Tudi sami smo se okrepčali s kosilom, za katerega so poskrbeli v podjetju Sodexo, ki nas že več let razveseljuje s svojimi dobrotami in tudi tokrat smo dobili odlično pripravljene jedi.
Po dobri okrepitvi se je v prostorni dvorani zopet razlegel smeh in klepet. Kosilu je sledila kava in posladek, potem pa smo prisluhnili pozdravnemu nagovoru sekretarke Zlate, ki nas je seznanila s preteklimi dogodki v društvu ter s prihajajočimi dogodki, ki se bodo vrstili v novem letu. Nagovoril nas je tudi predsednik društva gospod Boris, izrazil tako kot gospa Zlata veselje ob tako številčni udeležbi in povabil prisotne na proslavo v Tržič, ki se bo odvijala v čast občinskega praznika in na katerem bo nastopala tudi naša Mirsada. Povedano nam je bilo tudi kako trde bitke se bijejo in koliko truda ter časa g. predsednik in ga. sekretarka vlagata v boje za naš boljši jutri. Zaželela sta nam vsem prijetne praznike ter vse lepo v prihajajočem novem letu, nas pozvala in povabila, da še naprej sodelujemo in obiskujemo društvo ter si s skupnimi močmi medsebojno pomagamo. Ves čas nam je Martina neutrudno v nam razumljiv jezik prevajala besede sekretarke in predsednika. Po izrečenih lepih željah je sledila delitev še enega posladka, nato pa se je nadaljevalo veselo druženje, ki se je končalo v večernih urah. Z Mirsado sva se trudili, da nihče od prisotnih ni ostal žejen ter da je vsem in vsakemu posebej bilo lepo. Srečanje se je končalo z obljubami, da se kmalu spet dobimo na takšnem ali drugačnem srečanju. V veselje mi je delati v tako prijetnem vzdušju, med prijaznimi ljudmi. Še posebej bi se rada zahvalila gospodu Mavriju ter gospodu Krču, ki sta nama z Mirsado z veseljem priskočila na pomoč pri pripravah za srečanje.

Kmalu nasvidenje!

Petra Čanak

← Mednarodni in diplomatski vrtec 07/12-2010		Zaključek tečaja slovenskega znakovnega jezika - 29.11.2010 →

< Prejšnja		Naslednja >