Kaj članom društva gluhih in naglušnih v Kranju društvo samo pomeni, ne vem. Lahko pa vam povem, kaj društvo in moja udeležba v njegovih aktivnostih pomeni meni. Dolgo sem odklanjal vsakršno udeležbo v društvu, in ko zdaj pogledam nazaj, mi sploh ni jasno, kaj me je odvračalo od možnosti, da sem med ljudmi, ki so mi podobni, ki imajo enake ali podobne probleme. Društvo mi nudi marsikaj, za kar bi prej lahko rekel, da tega v vsakdanjem življenju nisem pogrešal. Toda zdaj bi upal reči, da bi izgubil nekaj dragocenega, če bi se odpovedal članstvu v društvu. To, da se nahajaš med ljudmi, ki so ti podobni in ki te razumejo, je podobno odvzemu bremena, kajti v takšni družbi mi ni potrebno ves čas razlagati stvari, ki so nam, ljudem z okvaro sluha, same po sebi umevne. Ni treba posebej razlagati, zakaj na lepem iz prijetno zgovorne osebe v pogovoru na štiri oči nastane nema oseba, zaprta vase, medtem ko govoreča okolica postane večja in bolj hrupna. Ni treba razlagati, zakaj se izogibaš zaprtih, s hrupom napolnjenih prostorov. Prav tako se ni treba nikomur opravičevati zaradi na nek način čudnega odnosa do glasbe, ki je lahko prijetna, a hkrati tudi zelo moteča.

Društvo mi ponuja možnost, da pobliže spoznam probleme, ki so značilni za »gluho« okolje, kajti sebi podobnih ljudi izven društva ne poznam in mnogo stvari mi je še vedno tujih. Na nek čuden način je pravzaprav lepo vedeti, da s svojim problemom nisi osamljen primer, kar ti postane jasno šele s prihodom v takšno okolje.

Življenjske izkušnje nas vseh so različne. Svet gluhote, oz. naglušnosti doživljamo vsak na svoj način. Vsekakor pa je življenje lažje, kadar ga deliš z ljudmi z enakimi težavami. Zato le še poziv! Pridružite se nam!

Robert Ronta