Končala se je še zadnja, šesta rokodelska delavnica, ki jo je organizirala gospa Vlasta iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Tema delavnice je bila “Polstenje-filcanje z naravno volno”. Delavnico je vodila gospa Bernarda Prodnik iz Zavoda za razvoj podeželja Savinja. Povedala nam je, da je osnovna surovina za izdelavo izdelkov naravna volna, ki še ni spredena v nit. Pri izdelavi smo potrebovali model, na katerega smo nanašali plasti volne. Za “lepilo” smo uporabljali kar toplo vodo z detergentom za pomivanje posode. Tako smo nalagali plast za plastjo, obenem pa se z vsako naloženo plastjo volna drgne z rokami, tako da je izdelek na koncu bolj močan. Pri izdelavi določenega izdelka je pomembno drgnjenje in kasneje gnetenje, s tem omogočimo izdelku lepšo obliko in daljši obstoj. Gnetemo na mestih, kjer želimo močnejši učinek. Zelo pomembno vlogo ima tudi temperatura milnice, saj mora biti temperatura med 40°C in 45°C, če je temperatura višja, volna izgubi elastičnost. Krčenje izdelka je neizbežno, saj s krčenjem le dobimo močnejše prepleten izdelek, njegova odpornost se tako poveča. Volna je odličen izolator, ščiti pred mrazom, ublaži vibracije, zaščiti pred mehaničnimi vplivi, je zračna. Je pa tudi težko vnetljiva, celo pri direktnem ognju. Gospa Bernarda je s seboj pripeljala tudi dve pomočnici, tako da so pri ustvarjanju naših izdelkov pomagale prav vse. Na začetku nam je gospa Bernarda razložila od kdaj in za kaj se uporablja ta volna, kako delamo z njo, kaj vse se lahko naredi iz nje. Pokazala nam je nekaj izdelkov, kot so copate, klobuki itd. Povedala nam je, da izdelki na trgu dosegajo visoko in glede na vloženo delo tudi pravično ceno. Nato pa smo po navodilih, ki so nam bila dana, začeli ustvarjati. Vsak je izdelal “mošnjiček”, nanj pa nalepil poljubno oblikovano volno. Na koncu, po dolgem glajenju gornje in spodnje strani, na kateri smo prilepili poljubne like, smo izdelek prerezali na vrhu, odstranili šablono, nato pa gladili še toliko časa, da smo “mošnjiček” zgladili. Na koncu smo svoje končne izdelke oprali po navodilih, ki jih je na začetku povedala Bernarda. Po sušenju so bili izdelki gotovi. Še ena poučna delavnica je za nami. Naučili smo se še eno novo stvar. Postopek izdelovanja je bil dolg in počasen, a z vztrajnostjo smo prišli do konca. V letošnjem letu smo imeli kar veliko delavnic, na katerih smo se ogromno naučili. Na prav vsaki delavnici je bilo prijetno. Prav vsaka mentorica je bila prijazna. Prijazni sta bili pa tudi naši tolmačici Martina in Zlata, ki sta prevajali v nam razumljiv jezik prav vse. Hvala mentoricam za veselje, za podarjena znanja, katera so nas obogatila in nam podarila veliko novih izkušenj. Hvala tudi Martini in Zlati za prevod prav vsake besede. Pa seveda hvala tudi Vlasti, ki je vztrajno iskala mentorice in organizirala rokodelske delavnice.

Petra Čanak