Ljubljana - Mednarodni dan gluhih praznujejo gluhi sveta vsako tretjo septembrsko soboto kot svoj dan, da opozorijo na nevidno invalidnost in da so med nami.

Letos se bodo gluhi, naglušni in gluhoslepi zbrali na osrednji prireditvi v Tržiču, kjer jih bo gostilo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, so sporočili iz zveze društev gluhih.

V Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije je vključenih 5400 članov Gluhi v Sloveniji organizirano delujejo od leta 1931, tako velja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije za eno od najstarejših invalidskih organizacij. Zveza je reprezentativna invalidska organizacija za ljudi z okvaro sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi, s polževim vsadkom) na državni ravni, v katero je vključenih 13 društev s 5400 člani. Zveza je tudi članica evropske in svetovne federacije gluhih, ki je leta 1959 za mednarodni dan gluhih določila vsako tretjo soboto v septembru.

"Mnogi gluhi so socialno izključeni"

"Gluhota je nevidna invalidnost, ki jo opaziš šele, ko prideš v stik z gluhim. Posledice gluhote se kažejo pri sporazumevanju in (ne)dostopnosti do informacij. Človek je socialno bitje in njegova temeljna potreba je potreba po sporazumevanju. To pa je za ljudi z okvaro sluha močno oteženo, zato so ti mnogokrat socialno izključeni," meni predsednica zveze Frida Planinc.

Pogoste težave pri uveljavljanju pravice do rabe tolmača

Za gluhe je v današnji informacijski družbi življenjsko pomembno, da so informacije v njihovem, slovenskem znakovnem jeziku, in da te lahko posredujejo v svojem jeziku. A kljub zakonu o rabi slovenskega znakovnega jezika, gluhi še vedno prepogosto naletijo na težave pri uveljavljanju pravice do rabe tolmača.

"Gluhi študentje so prikrajšani za izobrazbo"

Med nami živi tudi peščica ljudi s hkratno okvaro sluha in vida, t.i. gluhoslepi, ki prav tako potrebujejo posebne prilagoditve, poudarjajo v zvezi.

Planinčeva je opozorila, da je izobrazba temeljna pravica slehernega državljana, ki je gluhi in naglušni študentje ne morejo enakovredno uveljavljati.

Za gluhe ni učnih gradiv v znakovnem jeziku

"Gluhi študenti si morejo sami plačevati tolmače za predavanja, saj fakultete kljub zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika zavračajo plačilo tolmačenja," je navedla in dodala, da prav tako za gluhe ni učnih gradiv v znakovnem jeziku.

Zakonodajo bi bilo potrebno posodobiti

Za ljudi z okvaro sluha še dandanes velja več kot 20 let stara jugoslovanska uredba o telesnih okvarah, ki gluhim priznava le 70-odstotno telesno okvaro (z okvaro vida 80-odstotno). Iz tega izhaja, da gluhi nimajo priznanega niti enega tehničnega pripomočka, nimajo priznane invalidnine ali kakršnegakoli denarnega nadomestila, ki bi jim olajšal življenje.

"Življenjske, zgodbe gluhih so boleče dejstvo, v njih je vedno čutiti tiho hrepenenje po razumevanju invalidnosti, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priznava kot eno najtežjih invalidnosti," še meni predsednica zveze društev gluhih Frida Planinc.

Tekst: STA

Vir: http://www.siol.net/slovenija/aktualno/2010/09/danes_je_mednarodni_dan_gluhih.aspx