AURIS Kranj - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko

Občinska uprava občine Bohinj je na predlog komisije za pripravo predloga za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij v letu 2019 v skladu s statutom izdala sklep o dodelitvi 19,32 EUR Medobčinskemu društvu gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj.

Če se sprašujete ali je mogoče pomota je ni. Vsota 19,32 EUR je pravilno napisana in je namenjena za celoletno dejavnost oziroma za izvajanje programa "Usposabljanje za aktivno življenje in delo in preprečevanje socialne izključenosti gluhih in naglušnih in za informiranje". Koliko se bo namenilo za usposabljanje in koliko za informiranje se bo društvo še moralo odločiti, če bo namenjena sredstva sploh prevzelo. Potreben bo še temeljit in tehten razmislek ter ocena vseh stroškov za poročanje o opravljenih dejavnostih, ki lahko kar nekajkrat presegajo dodeljena sredstva, da ne omenjamo stroška enega prevoza v to oddaljeno občino, ki znaša približno toliko kot so odobrena sredstva, pošiljanje obsežnega gradiva po klasični poštni poti pa tudi ni brezplačno. V sklepu sicer lepo piše, da se sredstva namenja izključno članom kar pomeni 6,44 EUR na enega člana za celoletno nudenje pomoči in tudi tu se bo še potrebno odločiti koliko od teh 6.44 EUR bo šlo za usposabljanje in koliko za informiranje uporabnikov, da bo vse v skladu s sklepom občine. Sklep občine sicer nekako ni v skladu s statusom delovanja v javnem interesu, ki ga invalidskim društvom nalaga država in hkrati s tem nalaga nudenje pomoči vsem osebam z okvaro sluha ne glede na to ali so člani društva ali ne. V občini Bohinj je po vseh statističnih podatkih cca. 350 oseb z okvaro sluha vseh generacij. Ob tem velja omeniti, da je največ oseb z okvaro sluha med starejšimi saj se že vsaka druga oseba starejša od 65 let sooča z izgubo sluha in so posledično tudi v domu za starejše občane Bohinj osebe, ki potrebujejo našo pomoč. Ne glede na odobrena sredstva se bomo vsi še naprej trudili nuditi pomoč vsem osebam, ki bodo potrebovali kakršnokoli pomoči na rehabilitacijski poti in bomo še poseben poudarek dali preventivnemu ozaveščanju in osveščanju mlajših o varovanju sluha kot so bili recimo naši dosedanji obiski v bohinjskih osnovnih šolah.

Za zaključek članka pa še moje osebno mnenje o odobreni vsoti 19,32 EUR. Gre za vsoto, ki je sramotna in žaljiva za poslanstvo invalidskega društva in skrajno ponižujoča do invalidske populacije vseh oseb z okvaro sluha in tu gre tudi za popolno nepoznavanje in nerazumevanje problematike nevidne invalidnosti, ki jo svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje kot eno najhujših invalidnosti zaradi vseh psihosocialnih posledic, ki jih komunikacijska ovira prinaša. Gre pa tudi za navaden birokratizem v škodo vseh davkoplačevalcev saj delo komisije in občinske uprave zagotovo ni bilo prostovoljno ampak pošteno plačano. Ceneje in boljše za vse bi bilo če bi invalidskemu društvu 19.32 EUR nakazali kot prostovoljni prispevek ampak pri nas mora biti vse po pravilih pa naj stane kolikor hoče, kot so včasih rekli v Butalah.

Kot podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pa lahko samo upam, da je to osamljen in edinstven primer, se pa resno bojim, da v Sloveniji obstajajo občine, ki invalidskim društvom namenijo tudi manj kot 19,32 EUR za celoletno izvajanje psihosocialnih programov in bi bilo res zanimivo vedeti koliko znašajo vsi stroški odločevalcev na račun davkoplačevalcev. 

Ob vsem tem se kar samo postavlja vprašanje kdo je v tem konkretnem primeru večji strošek za davkoplačevalce, invalidi ali neinvalidi?

In to v času, ko vsa invalidska skupnost vzpodbuja vso slovensko javnost k načrtni strategiji spremljanja potreb invalidov, še posebej pa njihovo socialno vključevanje, sožitje in večjo kvaliteto življenja vseh občanov in ko večina občin sistematično deluje v smeri, da bi bila skupnost prijazna in dostopna po meri invalidov.

Boris Horvat Tihi