Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je organiziralo državno prvenstvo gluhih in naglušnih v šahu. Prvenstvo je bilo ekipno in posamezno in je bilo enodnevno, če pa bi bilo prijavljeno večje število ekip, bi se podaljšalo še na nedeljo. Ker je bilo prijavljenih ekip 5 (Celje, Ljubljana DNG, Ljubljana MDGL, Maribor in AURIS Kranj), je obveljal rezervni načrt in sicer ta, da se prvenstvo izpelje v enem samem dnevu, torej v soboto, 14. marca. Prvenstvo je vodil in pravico delil mednarodni šahovski sodnik, gospod Branko Vadlja.
Sobotni dan se je začel že zgodaj, saj smo morali priti v Maribor, kjer je v prostorih društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor potekalo prvenstvo. Zbor tekmovalcev je bil ob 9:00 uri, temu je sledil pozdravni govor z nacionalno himno, potem pa je sodnik s pomočjo računalniškega programa pripravil tekmovalne pare in prvenstvo se je začelo. Barve našega društva smo zastopali gospod Andrej Mavrič, predsednik društva AURIS Zdenko Tomc, gospod Martin Ploj iz Maribora, na katerega se lahko vedno zanesemo, in moja malenkost, Robert Ronta. Ekipni del je bil kmalu končan, vsakdo izmed nas je odigral 4 partije, eno kolo pa smo počivali, ker je sodelovalo neparno število ekip. Ekipno smo s 5,5 točk zasedli 4., predzadnje mesto, potem pa sta predsednik, gospod Zdenko Tomc in gospod Martin Ploj s tekmovanjem zaključila in v tekmovanje posameznikov t.j. za naslov državnega prvaka sva se vključila samo midva z gospodom Andrejem Mavričem. Tokrat je bil uspeh veliko večji, saj je gospod Andrej Mavrič z osvojenimi 7 točkami postal državni podprvak in društvo Auris je s ponosom dodalo še eno medaljo v svojo zbirko osvojenih odličij. Čestitamo gospodu Andreju Mavriču in si želimo, da bi še naprej vzdrževal odlično šahovsko formo! Državni prvak je postal z 8.5 točkami gospod Anton Pelko iz MDGL Ljubljana, tretje mesto pa je osvojil Draškovič Maks iz Celja.
Prvenstvo je bilo organizirano korektno, dvoboji so bili napeti in borbenost je bila na vrhuncu, popolnost doživetega je za naglušne kazilo le nesmiselno pravilo, ki prepoveduje uporabo slušnih aparatov. Pravilo je moteče, saj naglušni šahisti nismo vajeni ponavljajočega ugašanja in odlaganja slušnega aparata, poleg tega pa nam neuporaba slušnega aparata povzroča težave v obliki dezorientacije, kar moti igro, saj je potrebno misliti na preveč nepotrebnih stvari in to odvrača pozornost in moti koncentracijo. Ne razumem čemu bi to pravilo lahko koristilo, saj uporaba slušnega aparata naglušnemu ne nudi nobene pomoči, temveč le vzdržuje stanje, na katerega je navajen in zato pravilo grobo posega v posameznikovo pravico, da se sam odloča ali bo slišal ali ne.
Nekdanji šampion Tigran Vartanovich Petrosian, ki je na šahovskem prestolu dominiral med letoma 1963 in 1969 je bil naglušen in dobro so znane njegove poteze, ko je z ugašanjem slušnega aparata skrbel za burne pritožbe, češ da je privilegiran, ker lahko z ugašanjem slušnega aparata eliminira moteči hrup iz okolice, ki moti koncentracijo. On bi bil nesmiselnega pravila, ki prepoveduje uporabo slušnega aparata, najverjetneje vesel, toda ljudje smo si različni in marsikdo bi rajši sam izbral ali ga bo hrup iz okolice motil, ali pa mu pomagal do vzdrževanja ravnovesja, ki mu ga taisti hrup nudi.

Pa lep športni pozdrav!

Robert Ronta

Rezultati