Tiskovna konferenca in izjava za javnost 2010
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in AURIS – Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko organizirata v soboto, 18. septembra 2010, v Tržiču praznovanje Mednarodnega dneva gluhih.
- >Program Mednarodnega dneva gluhih
Dogodka se bosta odvijala v Dvorani tržiških olimpijcev.
»VSTOPI V MOJO TIŠINO…«Mednarodni dan gluhih praznujemo vsi gluhi sveta 19. septembra. Svetovna federacija gluhih je leta 1959 sprejela svetovno manifestacijo »Mednarodni dan gluhih«, ki ga povsod po svetu proslavljamo v mesecu septembru. To je dan, ko se gluhi srečamo, se pogovarjamo v svojem materinem jeziku - znakovnem jeziku, prikažemo svojo kulturo, spregovorimo o naših problemih in težavah in opozorimo javnost na našo nevidno invalidnost in na to, da smo tukaj med vami.
Za nas gluhe je življenjsko pomembno, da so nam v današnji informacijski družbi informacije podane v slovenskem znakovnem jeziku, kot tudi to, da imamo možnost posredovati svoje informacije v svojem jeziku. Podobno velja za naglušne osebe, ki imajo nekaj ostankov sluha, da jim tehnične rešitve omogočajo enakovreden dostop do informacij. Med nami živi tudi peščica oseb s hkratno okvaro sluha in vida, ki jim rečemo gluho-slepi, ki prav tako potrebujejo posebne prilagoditve.
Gluhi smo v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljamo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. Združeni smo v Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija na državni ravni za osebe z okvaro sluha (gluhi, naglušni, gluho-slepi, osebe s polževim vsadku). V Zvezo je vključenih 13. društev gluhih in naglušnih iz cele Slovenije.
Letošnje leto praznujemo že 51. Mednarodni dan gluhih in ob tej priložnosti tudi 55. obletnico delovanja Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko - AURIS.
Kateri so naši največji izzivi?
Gluhota je nevidna invalidnost, ki jo opaziš šele takrat, ko prideš v stik z gluho osebo. Posledice gluhote se kažejo na področju sporazumevanja in dostopnosti do informacij. Človek je socialno bitje in prva temeljna potreba človeka je potreba po sporazumevanju. Le ta pa je za osebe z okvaro sluha močno omejena. Zato so osebe z okvaro sluha, mnogokrat socialno izključene.
Izobrazba je temeljna pravica slehernega državljana. Do nje imajo pravico tudi gluhi in naglušni študentje. Naša ustava in zakoni jim to pravico dajejo, vendar jim v praksi ta pravica ni omogočena. Gluhi študentje namreč za spremljanje predavanj potrebujejo tolmača, katerega strošek bi morala kriti fakulteta oziroma univerza. Kljub sprejetemu Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Ul. št. 96/02), ki predvideva pravico do tolmača v javnih ustanovah, je tolmač strošek gluhega študenta. Ali ste se kdaj vprašali, kako se počuti gluha mamica, ki ne more slišati joka svojega dojenčka? Za zelo malo porodov gluhih mamic na leto (prešteli bi jih lahko na prste ene roke), je nakup elektronskih varušk za državo prevelik strošek. Ali ste se vprašali, kako se počuti gluh človek pred TV sprejemnikom in je večina programa gluhim osebam nedostopna? Kako in koga bi vi volili, če bi vam med volilnim soočanjem izklopili zvok? Zakaj še dandanes ni urejena več kot 20 let stara uredba Seznama telesnih okvar, ki osebi z okvaro sluha daje 70% telesno okvaro, osebi z okvaro vida pa 80%. Morda za nekoga teh 10% ni veliko, a zanimivo, da ta razlika slepemu prinese mnogo več zakonskih pravic, gluhemu pa skoraj nič. Gluhe osebe nimajo priznanega niti enega tehničnega pripomočka. Gluhi zaradi svoje invalidnosti nimajo priznane invalidnine ali kakršnegakoli drugega denarnega nadomestila, ki bi jim lajšal življenje. In še bi lahko naštevali…
Gluhota zaznamuje življenje od rojstva do smrti. Komunikacijska ovira povzroča odrinjenost in izolacijo od družbenih dogajanj na vseh področjih: v izobraževanju, zaposlovanju, kulturi, športu in številnih družabnih aktivnosti. Življenjske, žalostne zgodbe gluhih ljudi so boleče dejstvo, v njih je vedno čutiti tiho hrepenenje po razumevanju njihove invalidnosti - gluhote, ki jo svetovna zdravstvena organizacija priznava kot eno najtežjih invalidnosti. Zaradi odrinjenosti in izolacije v slišečem okolju najdejo gluhi ljudje še največ razumevanja in sprejetosti med sebi enakimi, zato je druženje v društvenih prostorih in izvajanje številnih posebnih socialnih programov na državni in lokalni ravni ter družabnih aktivnostih v društvu, za njih življenjskega pomena. Zaradi razumevanja, kakršnega so deležni v društvenih prostorih je društvo dobesedno njihov drugi dom, kjer lahko najdejo vse tisto, kar pogrešajo v slišečem svetu.
Zato naj bo tokratno praznovanje Mednarodnega dneva gluhih tudi priložnost, da društvo AURIS predstavi svoje programe in delovanje. Tako smo si zastavili tudi spremljajoči program. V petek, 17. septembra bo ob 19 uri otvoritev razstave v atriju dvorane tržiških olimpijcev z naslovom »Tišina skozi čas«, ki jo bo svečano odprl župan Tržiča in poslanec v DZ mag. Borut Sajovic. V soboto, 18. septembra s pričetkom ob 12. uri pa se bodo na osrednji slovesnosti predstavili gluhi, gluho-slepi in naglušni ustvarjalci.
Vabimo vas, da se nam pridružite in začutite naš svet.
|
Frida Planinc |
Boris Horvat |
Video prispevek Spletne TV ZDGNS si lahko ogledate tukaj.
| ← Dedek Mraz je obiskal naše otroke 23/12-2010 | Govor Borisa Horvata, predsednika društva AURIS → |
|---|
| < Prejšnja | Naslednja > |
|---|






















































































