Začetki prvega mednarodnega dne segajo v leto 1959, ko je svetovna invalidska organizacija tretjo soboto v septembru razglasila za »naš dan« oz. dan gluhih in naglušnih. Letos se je dan gluhih in naglušnih odvijal v prelepem koroškem mestu Slovenj Gradec. Mesto pa ni bilo naključno izbrano za praznovanje mednarodnega dne, saj je v lanskem letu pridobilo naziv »Invalidom prijazno mesto«. Zbralo se je okoli 700 gluhih in naglušnih ter gluho-slepih ljudi.

Naj povem še, da je ravno na isti dan, ko smo praznovali »naš dan«, tudi Slovenj Gradec praznoval občinski praznik, ob katerem je leta 1989 dobil naziv »Glasnik miru«. Člane našega društva je iz Kranja odpeljal prijazen šofer z avtobusom okoli pol sedme ure zjutraj. Do Ljubljane in v sami Ljubljani smo pobrali še ostale člane, ki so se z nami udeležili mednarodnega dne, nato pa smo se odpeljali proti Trojanam, kjer je sledila za nekatere prva, za druge pa že druga jutranja kava. Gospa Zlata in Martina sta nam pripravili prijetno presenečenje, saj sta za prav vse naše člane kupili krofe, tako da smo se še prav luštno posladkali. S potjo smo okrepčani nadaljevali proti Koroški. Pred športno dvorano je bilo postajališče za avtobuse oziroma za vse udeležence mednarodnega dne. Skupaj s prijazno vodičko smo odšli do hotela, kjer nas je pričakalo prijazno osebje in nam postreglo s toplo malico. Medtem je v mestni hiši župan Slovenj Gradca, gospod Matjaž Zanoškar sprejel delegate Zveze gluhih in naglušnih Slovenije in predsednike ter sekretarje vseh 13 društev iz Slovenije. Po topli malici smo se okrepčali še s pijačo, potem pa smo se odpravili na kratek potep po mestu, nakar smo vsi skupaj odšli proti Kulturnemu domu, kjer se bo začela slavnostni akademija s kulturnim programom. Po kratki predstavitvi Slovenj Gradca nas je nagovorila predsednica društva gluhih in naglušnih Koroške iz Dravograda, gospa Milena Pečovnik, med udeleženci pa so bili tudi pomembni gostje: generalni direktor direktorata za invalide z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, g. Cveto Uršič, predsednik sveta FIHO, g. Miran Kranjc ter poslanec Državnega zbora, g. Miran Petek. Skupaj smo si ogledali vse dosedanje dosežke in načrte za prihodnost. Gluhi umetniki so nam pokazali svoje kulturno izražanje s pantomimo, plesi, folkloro in z gledališko igro. Po končani slavnostni akademiji smo se odpravili na potep po mestu, ker nam je do kosila ostalo še nekaj ur in smo se namenili na ogled cerkve, ki je bila leta 1251 posvečena Sveti Elizabeti. Cerkev stoji v središču slovenjgraškega srednjeveškega mestnega jedra. Župnik nam je povedal nekaj o nastanku cerkve, o zgodovini in zanimivostih. Skupaj smo si ogledali tudi cerkveni prizidek, ki je v časih, ko je po svetu pustošila pandemija kuge, ločevala okužene oziroma obolele od zdravih vernikov. Cerkvenega muzeja si nismo ogledali, ker se je župnik moral pripraviti na poroko, ki se je odvijala ravno na tisti dan. Po končanem ogledu cerkve smo odšli proti športni dvorani, kjer nas je čakalo kosilo in druženje do poznih večernih ur. Tudi v športni dvorani je po kosilu potekal program, na katerem so nastopili mnogi gluhi in naglušni, pa tudi slišeči umetniki, ob živi glasbi pa se je zavrto kar nekaj gluhih. Drugi so le klepetali in sklepali nova poznanstva. Utrujeni, siti, polni novih dogodivščin in novih poznanstev, smo v večernih urah zapustili halo in se z avtobusom odpravili proti domu. Letos sem se mednarodnega dne udeležila prvič, moji prvi vtisi so bili zelo lepi ni mi žal, da sem šla z našimi člani na to praznovanje.

Petra Čanak

   

← Likovno-rokodelska razstava 2009		Požarna varnost 2009 →

< Prejšnja		Naslednja >