Ko sem bila še majhna, sem večkrat počitnikovala pri očetovi stari mami na deželi, kjer so se skromno preživljali z manjšo kmetijo. Ker zaradi obilice dela niso imeli kaj dosti časa zame, sem se večinoma igrala sama in ker sem bila gluha, nisem mogla slišati kaj lahko in česa ne smem početi. Enkrat sem se igrala s pujski in ker so bili tako razigrani, sem se odločila, da jih peljem malce na sprehod, zato sem jim odprla leso in jih spustila na polje. Pujski so bili seveda zelo veseli in so veselo rili po poljščinah. Kmetje, ki so videli kakšno škodo so jim naredili pujski, pa so bili zelo jezni in so me začeli hudo zmerjati in morda bi bila še tepena. Ko pa so videli, da sem gluha in da ne morem govoriti, sem se jim verjetno zasmilila in so me pustili pri miru.
Majda Likosar
| 
