Doživel sem hudo poškodbo vratu. Ker bolečine niso ponehale, sem dobil napotnico za bolnišnico za slikanje po postopku CT. Doktor v oddelku je pokazal, naj se uležem na mizo naprave, potem pa še nekaj, a je obrnil obraz stran, tako da nisem uspel odčitati z ust, kaj mi je rekel. Rekel sem, da sem gluh in da naj mi ponovi. Zajel je sapo, nastavil dlani pred usta v trobento, kot kak Tarzan in se sklonil k mojemu ušesu. Nisem čakal na "tarzanski krik", ampak sem ga z mahanjem rok ustavil in mu nakazal, naj mi navodilo napiše. In res: čez minuto sem lahko bral navodilo, naj pri postopku mirujem. Napisano je bilo z velikanskimi črkami, kot pri prvošolčku.
Slavko Pavlič
| 
