Zaradi gluhote je človek včasih skoraj dobesedno tudi v smrtni nevarnosti. Med rednim sprehajanjem po okoliških hribih zaradi znojenja ponavadi ne nosim slušnega aparata. Znan tržiški lovec Boncelnov Janez bi me enkrat od same jeze najrajši ustrelil, saj sem mu enkrat s psom zgodaj zjutraj, ko je bil na lovski preži, splašil načrtovani plen, ker nisem slišal njegovih klicev in opozoril. Pa ni bil hud samo zaradi izgubljenega ulova, dodano ga je še pogrelo in ujezilo predvsem to, ker je mislil, da sem namerno preslišal njegove klice in opozorila. Šele nekaj dni pozneje sva se slučajno srečala v planinski koči "Pri Minci" in ob planinskem čaju sva razčistila nastalo situacijo. Od takrat dalje se gluhi in naglušni malce bolj varno sprehajajo v Janezovem revirju.
Boris Horvat - Tihi
| 
